REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Trajni magneti so bistveni sestavni deli različnih naprav, tudi tistih, ki so ključne za prehod v ze-leno družbo. Narejeni so iz materialov, ki vsebuje elemente redkih zemelj, katerih dostopnost ni nujno zagotovljena. Zato je zaželjeno zmanjšati njihovo vsebnost, brez vpliva na tehnološko pomembne lastnosti. Običajna rešitev tega problema je ustrezna sprememba materiala, vsebina te disertacije pa je alternativni pristop s posebnim oblikovanjem magnetov za določeno uporabo z namenom porabiti manj materiala za isti učinek. Težišče je na trajnem magnetu kot izviru mag-netnega polja za samo-polnilec prenosnih naprav na osnovi indukcije. Privzeto je, da potrebno časovno odvisnost magnetnega pretoka dosežemo s tresočim-se magnetom in mirujočo tuljavo ali z mirujočim magnetom in tresočo-se tuljavo.
Merilo za zmogljivost je povprečna inducirana napetost, normirana na prostornino magneta, izračunana s pomočjo metode končnih elementov. Novost predstavljajo utori v obravnavanih magnetih, ki povzročijo dodatno nehomogenost nastalega polja tudi v primeru enakomerne namagnetenosti, hkrati pa zmanjšujejo prostornino in s tem porabo materiala.
Najustreznejši geometrijski parametri so določeni s pomočjo optimizacijske analize. V osnovi je geometrija magneta določena s tremi parametri, od katerih v tem postopku hkrati spreminjamo dva, medtem ko ima tretji konstantno vrednost. Dobljeni nabor optimalnih parametrov vodi do boljših rezultatov kot običajne postavitve z netrivialnimi vzorci namagnetenosti, kar dokazuje prednosti in uporabnost predlagane rešitve.