Doktorska disertacija
Ocena emisij vonjav na osnovi sproščanja dimetil sulfida pri procesu podzemnega odkopavanja premoga v premogovniku Velenje
Ogledi: 6 | Prenosi: 8
Povzetek
Podzemno pridobivanje premoga v Premogovniku Velenje občasno povzroča pritožbe lokalnih
prebivalcev zaradi neprijetnih vonjav. Neprijeten vonj v premogovniku lahko tudi draži in moti
rudarje pri delu.
To delo opisuje robustno kvantifikacijo emisij neprijetnega vonja iz premogovnika in analizo
na podlagi disperzijskega modela vonjav premogovnika, katere cilj je vzpostaviti boljše
razumevanje virov, koncentracij, disperzije in možnega nadzora neprijetnih vonjav med
postopkom pridobivanja premoga.
Glavni viri neprijetnega vonja med podzemnim odkopavanjem so sproščanje hlapnih
žveplovih spojin iz premogovnega sloja, ki imajo značilen vonj pri izredno nizkih koncentracijah
na ravneh μg/m3. Analiza 1028 vzorcev plina, odvzetih v šestletnem obdobju (2008–2013), je
razkrila, da je dimetil sulfid (DMS, (CH3)2S) glavna aktivna spojina z vonjem, ki je prisotna v
premogovniku. V celotnem premogovniku je bila zaznana 679-krat. Medtem ko sta bila vodikov
sulfid (H2S) in žveplov dioksid (SO2) zaznana 5-krat, oz. 26-krat.
Analiza vzorcev plina je pokazala, da so glavni viri DMS v rudniku lokacije pridobivanja
premoga. To so odkopi, kjer se odkopava premog in delovišča za izdelavo jamskih prog, ki so
izdelane v premogu. DMS se sprošča tudi med transportom iz glavnega transportnega sistema
premoga.
Simulacije disperzije virov neprijetnega vonja v premogovniku so pokazale, da lahko pri
srednjih ravneh (median) koncentracij DMS emisije predstavljajo razmeroma blag neprijeten
vonj. Ko je na najvišjih ravneh (97,5. percentilu) koncentracij DMS, lahko emisije neprijetnega
vonja povzročajo težave tako v samem premogovniku kot tudi na površju, na področju bližnjih
naselij. Na splošno so simulacije disperzije neprijetnega vonja pokazale, da regulacija sistema
zračenja premogovnika sama po sebi ne zadostuje kot ukrep za odpravo neprijetnih vonjav.