REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Speciacija živega srebra v okoljskih vzorcih z območij pridobivanja zlata na jugozahodu Gane

Avtor(ji): Delali Tulasi (Avtor), Milena Horvat (Mentor), Yaw Serfor-Armah (Somentor), Dennis Kpakpo Adotey (Somentor)

Datum zagovora: 14.12.2021

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-13906

Ogledi: 9 | Prenosi: 9

Povzetek

Pridobivanje zlata v jugozahodni Gani temelji na dveh postopkih. Prvi temelji na amalgamaciji z uporabo živega srebra (Hg) in je tipičen za majhne obrtniške dejavnosti (ASGM – Artisanal Small-Scale Mining); drugi pa temelji na cianidni metodi (CN) in se uporablja v večjih industrijskih obratih. Največkrat pa gre za kombinacijo obeh postopkov, kar pomeni veliko okoljsko obremenitev, zlasti vodnih teles. Prisotnost cianida v vodnem okolju povečuje topnost Hg, posledično se s tem poveča biorazpoložljivost Hg za biološko metilacijo Hg. Študije o vplivu cianidov na topnost, mobilnost in kasnejši vpliv na hitrost metilacije v vodnem okolju so redke. V Gani se onesnaževanje z živim srebrom v okolju ocenjuje predvsem glede na celokupne koncentracije Hg. Ta podatek pa žal ni dovolj, saj je znano, da so toksičnost, mobilnost in biološka razpoložljivost odvisne zlasti od kemijske oblike živega srebra. Zaradi tega je poglobljena študija o speciaciji Hg v okolju bistvenega pomena za razumevanje usode Hg. Vsebnost Hg v ribjih vrstah je odvisna od starosti, prehranskih navad in okolja v katerem živijo. V tej raziskavi je bila opravljena analiza celokupnega Hg in MeHg v sedimentih, vodi in ribah iz dveh rečnih sistemov na območju Prestea-Huni Valley, iugozahodna Gana. Območeje reke Ankobra je onesnaženo le s Hg, medtem ko je reka Aprepre onesnažena s Hg in CN. V študiji je bila opravljena tudi analiza vodotopne frakcije Hg v sedimentih ter termično desorpcijska analiza. Poleg tega je bila ocenjena tudi globinska porazdelitev celokupnega Hg in MeHg v tleh na območjih ASGM. THg smo določili z metodo atomske absorpcije hladnih par (CV-AFS) (usedlina in ribe) in atomske fluorescence hladnih par (CV-AFS) (voda) po predhodnem kislinskem razkroju. MeHg v usedlinah, ribah in vodi smo merili z uporabo propilacije / etilacije v vodni fazi, predkoncentriranjem na Tenax pasteh, plinsko kromatografijo ter detekcijo s CV AFS. Globinski profili koncentracij THg in MeHg v tleh kažejo trend zmanjšanja, kar je posledica antropogenega vnosa Hg v tla v novejšem času. Koncentracije MeHg v sedimentih reke Aprepre so bile v obsegu od 4,58 do 14,8 ng/g (izražene kot Hg na suho maso vzorca), kar predstavlja 1,7% THg. K0521 mg/kg. Koncetracija MeHg v sedimentu reke Ankobra je bila v obsegu med 0,241.21 ng/g, kar je predstavljalo le 0,0835% THg. THg v obsegu med 162490 ng/g in CN <0.001 mg/kg suha. MeHg in CN v reki Aprepre kažeta pozitivno korelacijo (r2 = 0,5974; p <0,01). V vodi topna frakcija Hg v sedimentih iz obeh rek je bila pod 1% THg, vendar pa je bil Hg v sedimentih iz reke Aprepre približno štirikrat bolj topen kot v reki Ankobra. To potrjuje, da je Hg v sedimentih iz reke Aprepre, kjer sta prisotna Hg in CN, bolj topen in dostopen za metilacijo. Ravni MeHg v ribjih vrstah presegajo priporočila US EPA (300 ng/g) za 48% v reki Aprepre, v reki Ankobra pa le za 8%, kljub temu da so bile iste vrste iz reke Ankobra štirikrat večje kot v reki Aprepre. To je posledica višjih ravni MeHg v vzorcih sedimentov in vodah v reki Aprepre. V tej študiji smo tako potrdili, da prisotnost CN v rečnih sedimentih povečuje topnost in mobilnost Hg, kar posledično povečuje potencial metilacije in privzem MeHg v ribah.

Priloge

Citiraj to delo