REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Bisfenoli so skupina industrijskih spojin, ki postajajo zaradi svoje prisotnosti v okolju in endokrinih učinkov prepoznani kot prioritetna organska onesnaževala. Uporabljajo se predvsem pri izdelavi polikarbonatne plastike, epoksi smol in termičnega papirja. Večinoma je njihova uporaba neregulirana. Izjema je bisfenol A, ki je prepovedan v stekleničkah za dojenčke na globalnem nivoju in ima skupaj z bisfenolom S predpisano mejo migracije iz plastičnih materialov v stiku z živili. Bisfenol A je med bisfenoli najbolj razširjen in preučen, medtem ko za ostale bisfenole razpoložljive študije pomanjkljivo opisujejo pojavnost, kroženje in strupenost. Pomanjkanje podatkov je predvsem posledica pomanjkljivega osveščanja o nadomestkih bisfenola A ter podatkov o njihovi strupenosti in pomanjkanja validiranih analiznih metod.
V okviru raziskave smo razvili zanesljive, občutljive in natančne analizne metode na osnovi plinske in tekočinske kromatografije sklopljene z masno spektrometrijo za izvajanje tarčnih analiz izbranih bisfenolov in analiz na principu netarčnih postopkov za njihove presnovne/transformacijske produkte. Metode smo uporabili za določanje sledov bisfenolov v vodnem okolju, ki v okviru predstavljenega doktorskega dela vključuje površinske, pitne in odpadne vode ter simulante živil. Z uporabo razvitih metod smo obravnavali njihovo stabilnost in učinkovitost odstranjevanja med čiščenjem vod, kinetiko reakcij ter identifikacijo presnovnih/transformacijskih produktov med biološkimi in fotokemijskimi procesi. Raziskovali smo tudi sproščanje bisfenolov iz materialov v stiku z živili, ki predstavljajo pomemben vir človeške in okoljske izpostavljenosti, in ocenili strupenost izbranih bisfenolov na alge in bakterije.
Rezultati kažejo, da so bisfenoli stabilni do štiri tedne pod izbranimi pogoji, kar je omogočilo razvoj postopka vzorčenja in analize z zagotovljeno stabilnostjo preučevanih spojin. Vsi analizirani bisfenoli so v odpadni vodi prisotni v ng L-1. Učinkovitost njihovega odstranjevanja in vrsta kinetike sta odvisna od tehnologije čiščenja, a v večini primerov nakazuje reakcijo psevdo-prvega reda. Z biološkimi postopki, UV fotolizo in naprednimi oksidacijskimi postopki čiščenja vod smo dosegli visoko učinkovitost odstranjevanja preučevanih bisfenolov. Uporaba samostojnega postopka čiščenja običajno ne vodi do mineralizacije teh spojin, saj smo potrdili nastanek transformacijskih produktov: tri nove produkte presnove bisfenola S, enajst novih fototransformacijskih produktov bisfenolov F, S in Z ter enajst novih biotransformacijskih produktov bisfenolov F in S. Bisfenoli se prav tako sproščajo iz materialov, ki pridejo v stik z živili v simulante živil različnih pijač (ng L-1 ̶ μg L-1), pri čemer je kinetika sproščanja odvisna od migracijskih pogojev. Premazi pločevink za pijače in steklenic iz jekla za večkratno uporabo so glavni vir bisfenola A in izomerov bisfenola F. Modeli strupenosti bisfenola A in F na alge in bakterije so razkrili podcenjevanje strupenosti mešanic teh spojin glede na eksperimentalne podatke.
Predstavljeno doktorsko delo potrjuje prisotnost bisfenola A in njegovih nadomestkov v vodnem okolju in poudarja potrebo po novih tehnologijah čiščenja ali kombinacijah že poznanih. Ponuja nov vpogled v stabilnost bisfenolov med analizo in njihovo kroženje med čiščenjem vode, pri čemer ne obravnava le izhodne spojine, temveč tudi presnovne/transformacijske produkte. Poleg tega ponuja nova znanja o sproščanju snovi iz materialov v stiku z živili, ki predstavljajo pomemben vir človeške izpostavljenosti.