Ogledi: 3 | Prenosi: 0
Steklena volna je eden najbolj razširjenih izolacijskih materialov, ki se odlikuje z zelo dobro toplotno izolativnostjo. Glavna dodana vrednost v procesu proizvodnje steklene volne je proizvodnja visoko kvalitetnega izolacijskega materiala z možnostjo uporabe odpadnega stekla kot vhodne surovine. Steklena volna največkrat služi za toplotno in zvočno izolacijo zgradb, kar ima na ravni družbe pozitivne ekonomske, bivanjske in okoljske učinke. Proizvodni proces steklene volne je zelo kompleksen in se sestoji iz več zaporednih proizvodnih faz. Za izboljšanje lastnosti končnih izdelkov (toplotna prevodnost, homogenost in mehanske lastnosti) in hkratno znižanje proizvodnih stroškov le teh je potrebno zadostno razumevanje in nadzor vsake posamezne faze. Porazdelitev steklenih vlaken v končnem izdelku mora biti čim bolj homogena, da dobimo optimalne toplotno izolacijske lastnosti. Z optimalno porazdelitvijo steklenih vlaken se zniža poraba vhodnih surovin in energije v proizvodnem procesu, hkrati pa je dosežena najnižja toplotna prevodnost materiala. Zaradi velikega števila procesnih spremenljivk in nastavitev parametrov strojev za razvlaknjenje (centrifug) ter usedalne komore so relacije med temi parametri in lastnostmi končnih izdelkov zelo kompleksne.
Predlagana doktorska disertacija je v skladu z zahtevami industrijskega proizvodnega procesa steklene volne. Z novim znanjem bo omogočeno boljše razumevanje procesa nastajanja plasti steklene volne in porazdelitve gostote vlaken v usedalni komori. Postopek modeliranja se lahko uporablja v proizvodnem procesu, kjer je glavna dodana vrednost izboljšanje lastnosti končnih proizvodov, zmanjšanje izgub in količine izdelkov slabše kvalitete. Doktorska disertacija vsebuje eksperimentalne in numerične modele za opis lastnosti vlaken in kakovosti končnega izdelka.
Proces nastanka plasti steklene volne in porazdelitev vlaken v usedalni komori je mogoče izboljšati z merjenjem in nadzorom več izbranih procesnih parametrov.
Oblikovali smo sledeči hipotezi:
• Na osnovi meritev volumskega pretoka zraka, volumskega pretoka plina, hitrosti vrtenja rotorja, zračnega tlaka, masnega pretoka in temperature taline lahko oblikujemo model, ki omogoča napoved premera vlaken steklene volne.
• Zanesljivo napoved prečne porazdelitve gostote vlaken v usedalni komori in v končnem izdelku je mogoče doseči z uporabo parametričnega modela, ki temelji na naboru vhodnih spremenljivk in omogoča izboljšano kontrolo procesa.
V poglavju 2 je predstavljen model, ki omogoča napovedovanje debeline vlaken steklene volne in se nanaša na prvo hipotezo. Debelina vlaken je pomemben parameter za presojanje kakovosti steklene volne, saj vpliva na lokalne toplotno izolacijske lastnosti (toplotna prevodnost) in ima velik vpliv na porazdelitev gostote vlaken v usedalni komori.
Na modelu centrifuge je bil analiziran normaliziran standardni odklon optične intenzivnosti (σGn), pridobljene iz vizualizacijskih slik, lokalne stopnje akumulacije vlaken (ψ) in brezdimenzijske razdalje med središčem plasti vlaken in središčem usedalne komore (δ). Regresijski modeli za δ in σGn so pokazali pomemben učinek odsesa vlaken, koaksialnega in obodnega odpiha vlaken, kot tudi časa nalaganja vlaken na lastnosti vlaken v plasti. Poleg tega se modeli dobro ujemajo z izmerjenimi vrednostmi δ in σGn, pa tudi z oceno stopnje akumulacije vlaken. Regresijski modeli in kvalitativni rezultati analize prispevajo k boljšemu razumevanju transporta vlaken in oblikovanja primarne plasti ter vodijo do novih možnosti za nadzor in avtomatizacijo procesov. Tematika je predstavljena v poglavju 3 in je naslovljena na drugo hipotezo.
V poglavju 4 je predstavljen model z odvisnostjo med hitrostjo pretoka zraka na dnu usedalne komore in prečno porazdelitvijo gostote vlaken steklene volne v končnem izdelku. Ocenili smo, da se kakovost steklene volne lahko izboljša s povečanjem enakomernosti porazdelitve hitrosti pretoka zraka, kar smo dokazali z analizo eksperimentalnih podatkov. Meritve hitrosti v usedalni komori bodo pripomogle k natančnejšemu krmiljenju procesa.
Glavni regresijski model smo dobili na osnovi ključnih parametrov, ki vplivajo na prečno porazdelitev gostote vlaken v plasti steklene volne, ter s pomočjo merjenja gostote z X-Ray napravo. Model lahko operater linije uporabi kot vodilo pri nastavljanju obratovalnih parametrov namesto zanašanja zgolj na pretekle izkušnje. Tematika je predstavljena v poglavju 4 in se nanaša na drugo hipotezo.
izolacijski materiali gostota vlaken lastnosti vlaken kakovost izdelka numerični modeli eksperimentalni modeli primarne plasti razvlaknjenje zbiralne komore