Ogledi: 0 | Prenosi: 0
Mase za preoblikovanje (angl: bulk molding compounds , BMC) so kompoziti na osnovi
polimerne matrice, ojačane s stek lenimi vlakni. Uporabljamo jih za masovno izdelavo
različnih izdelkov, predvsem v elektro in avtomobilski industriji ter beli tehniki. Kljub
prednostim, ki jih kompoziti izkazujejo v primerjavi s kovinami, kot sta velika specifična
trdnost in fleksibilnost oblikovanja, se pri izdelavi tovrstnih izdelkov srečujemo s
problemom ponovljivosti izbranih lastnosti. Poleg tega se v industriji kompozitov srečujemo
z okoljskimi vprašanji, predvsem z izhajanjem stirena med procesom oblikovanja, kot tudi
z ravnanjem z odpadnimi kompoziti.
Mehanske, viskoelastične in toplotne lastnosti BMC kompozitov so v veliki meri odvisne
od usmerjenosti in porazdelitve vlaken v mikrostrukturi. Slednja nastane med procesom
brizganja in je odvisna predvsem od sestave, pogojev brizganja in geometrije kalupa. BMC
kompoziti lahko izkazujejo velike razlike v (ne)urejenosti porazdelitve steklenih vlaken
V disertaciji obravnavamo povezavo med mikrostrukturo, mehanskimi in toplotnimi
lastnostmi BMC kompozitov z različnimi masnimi deleži steklenih vlaken, primernih za
uporabo v elektrotehniki, in sicer od 0 do 35
Metode Voronoijevih diagramov, radialnih porazdelitvenih funkcij (angl: radial distribution function, RDF), stereološko analizo in statistične deskriptorje smo uporabili za
k vantitativni opis mikrostruktur BMC kompozitov z masnimi deleži steklenih vlaken od
5 do 20 %. Eksperimentalne mikrostrukture kompozitov s prevladujočo usmerjenostjo
vlaken v smeri polnjenja kalupa smo analizirali pravokotno na smer polnjenja in primerj ali
z modeliranimi mikrostrukturami z naključno porazdelitvijo vlaken, na osnovi česar smo
lahko določili sto pnjo urejenosti mikrostrukture. Kompozit s 7,5 % vlaken izkazuje največjo
stopnjo urejenosti mikrostrukture. Slednja se zmanjša v kompozitih z bodi si manjšo bodisi
čedalje večjo vsebnostjo vlaken. V kompozitu s 7,5 % vlaken je ujemanje med
eksperimentalno in modelirano porazdelitvijo Voronoijevih poligonov in RDF najboljše,
tudi izračunana vrednost parametra homogenosti 𝐻𝑃𝐴 (0,68) in obseg mikrost rukturne
neurejenosti (~40 µ m) sta najmanjša.
Upogibna trdnost BMC kompozitov doseže največje vrednosti v kompozitih z masnim
deležem steklenih vlaken med 10 % in 15 %, in sicer od 110 ± 8 MPa do 121 ± 16 MPa.
Pri bodisi višjih bodisi nižjih deležih stekle nih vlaken je upogibna trdnost izrazito manjša.
Povečanje upogibne trdnosti pripisujemo kombiniranemu učinku ojačenja zaradi optimalne
vsebnosti vlaken in enakomerni porazdelitvi vlaken v mikrostrukturi, medtem ko je
zmanjšanje upogibne trdnosti pri deležu vlaken nad 15 % posledica naraščajoče neurejenosti
mikrostrukture. Ojačevalni učinek steklenih vlaken je največji pri kompozitu s 15 %
steklenih vlaken, kar izkazuje tudi najnižja vrednost koeficienta ojačitve, 𝐶, (
Toplotna prevodnost BMC kompozitov se s povečevanjem deleža steklenih vlaken
zmanjša od 0,960 W/mK (0 % vlaken) do 0,771 W/mK (35 % vlaken). Rezultati
nakazujejo, da je toplotna prevodnost kompozitov odvisna predvsem od deleža steklenih
vlaken in manj od njihove porazdelitve v mikrostruk turi.
Rezultati kažejo, da je optimalna sestava BMC materiala za določeno uporabo kompromis
med zadostno stopnjo urejenosti mikrostrukture in primernimi mehanskimi in toplotnimi
lastnostmi. Mikrostrukturna analiza je lahko zanesljiva podpora v fazi oblikovanja in
izdelave izdelka iz BMC kompozitov.
kompoziti na osnovi polimerne matrice steklena vlakna kompoziti s steklenimi vlakni delež steklenih vlaken porazdelitev steklenih vlaken mikrostruktura mehanske lastnosti toplotne lastnosti usmerjenost vlaken toplotna prevodnost termična stabilnost specifična toplotna kapaciteta