Ogledi: 2 | Prenosi: 0
Feromagnetne nanostrukture v eni razsežnosti (nanožice) so pritegnile precej pozornosti,
predvsem zaradi njihovih edinstvenih lastnosti v potencialno zanimivih aplikacijah, kot so;
magnetne pomnilne in zapisovalne naprave, senzorji in druge digitalno-logične aplikacije.
Ključno, pri integraciji teh materialov v možne aplikacije, je bazično razumevanje
porazdelitve magnetizacije v magnetnih domenskih strukturah ter razumevanje mehanizma
obračanja magnetizacije pod vplivom zunanjega magnetnega polja. Glavni parameter, ki
vpliva na magnetne lastnosti nanostruktur, je efektivna anizotropija. Ta je za večino
materialov vsota dveh prispevkov, ki sta morfološka ali oblikovna in magnetno-kristalna
anizotropija. Da bi prilagodili magnetne lastnosti odgovarjajoči aplikaciji, je potrebno
natančno kontrolirati vključujoče anizotropije, ki posledično spreminjajo efektivno
anizotropijo ter s tem uporabne magnetne lastnosti. Na primer, nanožice Co-Pt z veliko
magnetokristalno anizotropijo so lahko gradniki pomnilnih naprav, kot so novi magnetni
spominski mediji na osnovi domenskih sten. Ti mediji, kot bo prikazano v disertaciji,
vsebujejo veliko domenskih sten. Za primerjavo nanožice, na osnovi sistema Fe-Pd, odlikuje
monodomenska struktura, zaradi prevladujoče oblikovne anizotropije in se lahko
uporabljajo za druge aplikacije kot na primer elemente v logičnih vezjih.
V tej doktorski disertaciji smo sintetizirali in analizirali nanožice Co-Pt, bogate s kobaltom.
Sintetizirali smo jih z metodo elektro nananšanja pri konstantnih potencialih. Za pripravo
nanožic smo uporabili dve vrsti membran, nano-porozni aluminijev oksid in polikarbonatne
membrane. Premer por v membranah je bil med 15 in 200 nm.
Najprej smo se osredotočili na sintezo relativno novih kompleksnih magnetnih
nanostruktur z zloženima segmentoma, cevke in žice. S tem predstavljamo prelomne
rezultate pri sintetiziranju tovrstnih Co-Pt kompleksnih materialov. Kot prvi smo tudi
študirali mehanizem obračanja magnetizacije v teh nanostrukturah. Ugotovili smo, da
magnetizacijo vedno prvi obrne cevni segment, in to tako, da nukleira in propagira
magnetno vrtinčasto domensko steno. Magnetizacija v žičnem segmentu pa se spremeni z
nukleacijo in translacijo transverzalne domenske stene. Da bi bolje razumeli in razložili te
pojave smo izvedli tudi mikromagnetne simulacije. Pokazali smo, da so take nanostrukture
aplikativno zanimive, saj imamo možnost, da nadzorujemo premikanje magnetnih
domenskih sten. (glej Poglavje 3)
Glede na ravnotežni fazni diagram sistema Co-Pt, faza Co-Pt, ki je bogata na
kobaltu, kristalizira v strukturo heksagonalnega najgostejšega sklada (hexagonal close
packed - hcp), ki izkazuje visoko magnetokristalno anizotropijo. Magnetni odziv sistema je
tako odvisen od orientacije osi c, ki je v tem sistemu tudi lahka os/smer magnetizacije. Rezultati kažejo, da je kristalna struktura Co-Pt nanožic odvisna od vsebnosti kobalta. Če
je slednjega več kot 80 at. %, struktura zavzame hcp ureditev. Kadar je Co med 60 in 80
at. %, sta prisotni dve kristalni strukturi. Poleg že omenjene, nastopi tudi kubični
najgostejši sklad oz. ploskovno centrirana kubična struktura (face centered cubic - fcc).
Fcc pa je edina kristalna faza zastopana v nanožicah, ko je vsebnost Co pod 60 at.%.
Kristalografska karakterizacija je pokazala, da je orientacija hcp (001) ravnin in (111)
ravnin v strukturi fcc skoraj pravokotna na daljšo os v analizirani žici. Posledično smo na
račun teh ugotovitev lahko razložili pravokotno usmeritev lahke smeri magnetizacije v nizih
nanožic Co-Pt, izmerjenih z magnetometrom s tresočim vzorcem. (glej Poglavje 4, 5 in 6)
Da bi določili efektivno anizotropijo sistema nanožic Co-Pt, smo napravili tudi analitične
izračune in jih primerjali z eksperimentalnimi meritvami kotne odvisnosti koercitivnosti v
nanožicah Co-Pt. Iz dobljenih dobro ujemajočih se rezultatov smo lahko določili efektivno
konstanto anizotropije (Keff = 2.6 x 10 4 J/m3) za nanožice Co-Pt (s premerom ~200 nm),
kar je dodatno pripomoglo k razumevanju magnetnih lastnosti takšnih nanožic.
Znano je, da so lahko dipolne medsebojne interakcije med nanožicami Co-Pt vzrok
za pravokotno usmeritev lahke smeri magnetizacije. Da bi določili parametre, ki določajo
trend, smo izmerili povratne histerezne krivulje prvega reda (FORCs). Ugotovili smo, da
je magnetna dipolna interakcija med nanožicami Co-Pt le šibka. Zato lahko sklepamo, da
je pravokotna usmeritev lahke smeri magnetizacije posledica kristalne strukture hcp, z
visoko orientiranostjo c-osi pravokotno na dolžino nanožic. Rezultati feromagnetnih
resonančnih merjenj (FRM) so potrdili hipotezo o manjših odstopanjih od visoke
orientiranosti. Take informacije o orientacijah c-osi v hcp so ključne za aplikacije, saj te
pomembno vplivajo na porazdelitev polj, pri katerih se magnetizacija obrne, ter tudi na
strukturo magnetnih domen. Na podlagi teh informacij smo predlagali posebni mehanizem
rasti nanožic Co-Pt, kot posledico majhnih fluktuacij v radiju in obliki por. Iz rezultatov
FORC smo lahko določili konstanto efektivne anizotropije (Keff =4 x 104 J/m3), ki je bila
zelo podobna tisti, ki smo jo določili iz meritve kotne odvisnosti koercitivnosti. Podobni
rezultati obeh meritev na Co-Pt nanožicah potrjujejo ustreznost obeh meritev. (glej
Poglavje 5)
Ker je magnetni doprinos posamezne nanožice v nizu zaradi medsebojnih vplivov zabrisan,
smo posamezne nanožice ločili od membran in sosednjih nanožic. Domenske strukture smo
nato preučevali na eni nanožici s pomočjo mikroskopa na magnetno silo (MFM). V
nanožicah Co-Pt hcp (premera ~ 200 nm) in z lahko osjo magnetizacije orientirano
pravokotno na daljšo os nanožice, smo opazili hitro se menjajoča diametralna temna in
svetla področja vzdolž dolžine nanožic. Tak kontrast lahko nastane kot posledica
vzajemnega delovanja oblikovne in magnetokristalne anizotropije in ga lahko
interpretiramo s transverzalno in/ali longitudinalno pasovno domensko strukturo.
Pomembno je dodati, da je taka magnetna domenska struktura na splošno, in predvsem v
zadnjem času, intenzivno raziskovana, interpretacije pa so si nasprotujoče. Ugotovili smo,
da imata obe domenski strukturi, tako longitudinalna kot transverzalna pasovna, najnižjo
energijo, ko intenzivna lahka os deluje pravokotno na daljšo os nanožice. Pri žicah s c-osjo
hcp odmaknjeno od pravokotne smeri glede na dolžino žice, pa smo opazili, da obstajajo
tudi druga domenska stanja, kot je vrtinčasta domenska struktura. Naši zaključki temeljijo na velikem številu rezultatov eksperimentalnih meritev z MFM in njihovimi korelacijami z
mikromagnetnimi simulacijami (NMAG). (glej Poglavje 5 in 6)
Za primerjalne namene smo predstavili magnetni odziv feromagnetnih nizov nanožic
Fe-Pd in odzive na posamezni nanožici Fe-Pd. Za razliko od nanožic Co-Pt smo opazili, da
imajo nanožice Fe-Pd monodomensko strukturo, z usmeritvijo lahke smeri magnetizacije
vzdolž žice, kar je posledica nizke magnetokristalne anizotropije kubične kristalne faze Fe-
Pd. Posledica take usmeritve magnetizacije je kvadratna histerezna zanka, ki pa se zoži,
ko obravnavamo nize takih nanožic, ki so v medsebojnem magnetnem vplivu. (glej Poglavje
7). Raziskave opravljene tekom te disertacije kažejo, da je porazdelitev magnetizacije in njeno
obračanje v nanožicah Co- Pt bogatih s kobaltom, posledica magnetokristalne anizotropije,
ki jo lahko krojimo s spreminjanjem usmeritve kristalne strukture v žici. Po drugi strani
pa je porazdelitev magnetizacije v strukturah z nizko magnetokristalno anizotropijo, kot
so žice Fe-Pd, ki kristalizirajo v kubični kristalni strukturi, pogojena z obliko oz. velikostjo
in posledično oblikovno anizotropijo. Popolno razumevanje in kontrola teh anizotropij
(vključno s c-osjo v hcp) je najpomembnejše za nadaljnjo integracijo teh materialov v
možne aplikacije, kot so; novi magnetni spominski mediji na osnovi domenskih sten, ali
strukturne komponente v mikro in nano- elektronskih napravah.
nanostrukture nanožice magnetne nanožice magnetizacija demagnetizacija Co-Pt nanožice