REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Meroslovno ovrednotenje molekularnih pristopov v diagnostiki človeškega virusa citomegalije

Avtor(ji): Jernej Pavšič (Avtor), Jana Žel (Mentor), Mojca Milavec (Somentor)

Datum zagovora: 30.03.2017

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15006

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Humani virus citomegalije (angleško human cytomegalovirus; HCMV) je vseprisoten latentni virus. HCMV se prenaša prek telesnih tekočin in je pogost vzrok obolevnosti in umrljivosti pri ljudeh s presajenimi organi, novorojenčkih in bolnikih z AIDS sindromom. Predbolezensko zdravljenje bolnikov s presajenim organom temelji na opazovanju kinetike virusa HCMV, kar omogoči takojšnje spremembe v zdravljenju s protivirusnimi zdravili še pred nastankom vidnih bolezenskih znakov. Molekularni metodi, kot sta verižna reakcija s polimerazo v realnem času (qPCR) in digitalna PCR (dPCR), omogočata zelo občutljivo kvantifikacijo virusne DNA in sta zato pomembni orodji pri spremljanju kinetike virusa HCMV. Ker je zanesljiva kvantifikacija virusa HCMV odvisna od zanesljivosti metod qPCR in dPCR ter metode za izolacijo DNA, je potrebno povečati poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na njihovo delovanje. Poleg tega bi vzpostavitev meroslovnega okvirja za nukleinske kisline dvignila stopnjo poenotenja kliničnih rezultatov meritev količine HCMV virusa v krvi. Po dosedanjih raziskavah je digitalna PCR lahko primerna za referenčno merilno metodo in za ovrednotenje certificiranih referenčnih materialov znotraj prej omenjenega meroslovnega okvirja. V doktorski disertaciji smo meroslovno ovrednotili tri metode za ročno izolacijo DNA (proizvajalcev Roche, Qiagen in Cepheid) in tri metode za kvantifikacijo DNA (qPCR in dve različni dPCR). Poleg tega smo preverili uporabnost digitalne PCR za neposredno kvantifikacijo celih virusnih delcev virusa HCMV brez predhodne izolacije DNA. Naredili smo tudi medlaboratorijsko študijo, da bi ugotovili, kakšna je ponovljivost digitalne PCR znotraj in med laboratoriji pri kvantifikaciji DNA virusa HCMV. Obe meroslovni študiji sta izboljšali poznavanje procesov in dejavnikov, vključenih v izolacijo in kvantifikacijo virusne DNA. Povečali smo znanje o izkoristku izolacije DNA in občutljivosti ter ponovljivosti metod za kvantifikacijo DNA. Zaradi boljših rezultatov pri klinično pomembnih koncentracijah virusa HCMV sta metodi za izolacijo DNA (proizvajalcev Roche in Qiagen) in qPCR primernejši od ostalih analiziranih metod pri rutinski uporabi v klinični diagnostiki virusa HCMV. Pri višjih koncentracijah virusa HCMV pa je dPCR pokazala boljšo ponovljivost, natančnost in robustnost od qPCR, zaradi česar je primernejša za vzpostavitev meroslovnega okvirja. Neposredna kvantifikacija celih virusnih delcev HCMV brez predhodne izolacije DNA se je izkazala za bolj ponovljivo in natančnejšo od posredne kvantifikacije izolirane DNA. dPCR bi tako lahko s pomočjo neposredne kvantifikacije omogočila boljše ovrednotenje certificiranih referenčnih virusnih materialov.

Priloge

Citiraj to delo