REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Priprava porozne keramike Pb(Zr(0.53)Ti(0.47))O3 z načrtovano mikrostrukturo in oblikovanje debelih plasti z brizgalnim tiskanjem

Avtor(ji): Tina Bakarič (Avtor), Danjela Kuščer Hrovatin (Mentor), Tadej Rojac (Somentor)

Datum zagovora: 17.03.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15058

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

V doktorskem delu smo proučevali pripravo porozne keramike Pb(Zr0,53Ti0,47)O3 (PZT) z metodo dodatka organskega nosilca in oblikovanje debeloplastnih struktur Pb(Zr0,53Ti0,47)0,98Nb0,02O3 (PZTNb) s piezoelektričnim brizgalnim tiskalnikom. Lastnosti porozne keramike smo načrtovali za uporabo v dušilcih ultrazvočnega valovanja, debeloplastne strukture pa za izdelavo funkcionalnega materiala v visokofrekvenčnih ultrazvočnih pretvornikih sestavljenih iz linearnega niza piezoelektričnih elementov. V doktorski disertaciji smo preiskovali stabilnost prahu PZT v vodnih raztopinah pri različnih vrednostih pH, pripravili in izmerili lastnosti porozne keramike, pripravili suspenzije PZTNb za tiskanje in pripravili debeloplastne strukture PZTNb na keramični podlagi s piezoelektričnim brizgalnim tiskalnikom.
Prah PZT smo pripravili s sintezo v trdnem stanju pri 950 °C. Proučevali smo njegovo kemijsko stabilnost v vodnih raztopinah pri pH 3, 3,7, 7 in 10 po 14 dnevih. Koncentracije svinčevih, cirkonijevih in titanovih ionov v supernatantih, ki smo jih določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo, so bile pri pH 3 in 3,7 višje kot pri pH 7 in 10. Koncentracija svinčevih ionov je bila višja od koncentracij cirkonijevih in titanovih ionov pri vseh proučevanih pH vrednostih. V kislem območju so se na površini PZT tvorili acetatni kompleksi, ki so bili topni v vodi. PZT se je raztapljal inkongruentno, zaradi česar je na površini delcev nastala plast s primanjkljajem svinca. Posledično se je prah začel zgoščevati pri okoli 50 °C višji temperaturi kot referenčni prah PZT. Po sintranju tega prahu pri 1050 °C smo dobili keramiko s poroznostjo okoli 40 %, ki je poleg perovskitne faze vsebovala tudi sekundarno fazo ZrO2. Gostota in dielektrične ter piezoelektrične lastnosti keramike pripravljene iz prahov staranih pri pH 7 in 10, so bile primerljive z lastnostmi referenčne keramike. Na osnovi teh rezultatov sklepamo, da je priporočljivo pripraviti vodne suspenzije PZT v nevtralnem ali bazičnem območju.
Porozno keramiko z načrtovano poroznostjo, velikostjo por in porazdelitvijo velikosti por smo pripravili iz prahu PZT, ki smo ga pripravili s sintezo v trdnem stanju pri 1100 °C (P1100), in okroglih delcev polimetilmetakrilata (PMMA) s premerom 1,5 μm in 10 μm. Delce PMMA in delce P1100 stabilizirane z 0,5 ut. % polietilenimina (PEI) smo dispergirali v vodi pri pH 7. Delci so bili pri teh pogojih nasprotno nabiti, kar je omogočilo hetero-koagulacijo. Pripravili smo vodno suspenzijo z volumskim razmerjem P1100:PMMA 70:30. V mešanici prahu, ki smo ga dobili po sušenju suspenzije in ga analizirali z elektronskim vrstičnim mikroskopom, sta bili fazi homogeno razporejeni. Poroznost, oblika in velikost por v keramiki PZT, ki smo jo sintrali pri 1080 °C je ustrezala količini, obliki in velikosti dodane organske faze PMMA. S tem postopkom smo pripravili keramiko PZT s 30 % poroznostjo. Keramika pripravljena iz PMMA z velikostjo delcev 1,5 μm je imela povezane pore velikosti ~1 μm, medtem ko je imela keramika pripravljena iz PMMA z velikostjo delcev 10 μm pore okrogle oblike velikosti ~ 8 μm. Dielektrična konstanta in piezoelektrični koeficient ter polarizacija in deformacija keramike PZT, merjeni pri visokih električnih poljih, so se zmanjšale s poroznostjo in z manjšo velikostjo por in zrn. To nakazuje, da ima velikosti por in velikost zrn v keramiki pomembno vlogo na preklapljanje domen v PZT. Vzdolžna hitrost valovanja in akustična impedanca porozne keramike sta bili manjši kot vrednosti za gosto keramiko in sta bili neodvisni od velikosti por. Pokazali smo, da je koeficienta dušenja α odvisen od velikosti por. α za keramiko z velikostjo por ~8 μm je znašal 0,96 dB (mm MHz)-1, kar je skoraj trikrat večja vrednost od podatkov v literaturi. Keramika z visoko vrednostjo α učinkovito duši ultrazvočno valovanje, zaradi česar bi bila lahko debelina dušilca ultrazvočnega valovanja in s tem tudi celotna velikost ultrazvočnega pretvornika manjša.
Proučevali smo postopek za pripravo vodne suspenzije PZTNb in pripravo debeloplastnih struktur na keramični podlagi z metodo brizgalnega tiskanja. Prah PZTNb smo pripravili s sintezo v trdnem stanju pri 1100 °C. Velikost delcev PZT smo zmanjšali na velikost do ~0,3 μm z mletjem v koloidnem mlinu. Po sušenju so bili delci aglomerirani. Delce smo stabilizirali v vodi pri pH 8 z dodatkom 6 ut. % PEI in jih de-aglomerirali z uporabo ultrazvoka do velikosti primerne za tiskanje (dV90 = 0,42 μm). Viskoznost suspenzije smo povečali z dodatkom glicerola na 7,1 mPa·s, medtem ko smo površinsko napetost znižali z dodatkom fenol etoksilata na 30 mN m-1, kar so bile primerne vrednosti za tiskanje suspenzije z izbranim brizgalnim tiskalnikom.
Velikost in oblika kapljice ter natančnost pozicije kapljic na podlagi (ang. position accuracy) so odvisne od lastnosti suspenzije ter nastavitev na tiskalniku, kot so električna napetost in čas trajanja signala. Pokazali smo, da je bila velikost kapljic večja pri višji električni napetosti. Z uporabo krajšega časa signala smo preprečili nastanek nezaželenih satelitov in hkrati izboljšali natančnost pozicije kapljic na podlagi. Pri optimalni pogojih tiskanja pri električni napetosti 30 V, času signala 9,8 μs in razmiku med kapljicami 20 μm, smo pripravili niz linearnih tridimenzionalnih struktur na keramični podlagi prevlečeni z zlatom. Strukture smo po žganju pri 400 °C preiskali z vrstičnim elektronskim in konfokalnim mikroskopom. Strukture z debelino med 4 µm in 7 µm so bile brez defektov, pravilnih oblik z vzporednimi robovi, enakomerno širino in enakomernim razmikom med njimi. Širino struktur smo spreminjali s številom tiskanih kapljic Y-smeri. Širina strukture pri tiskanju dveh kapljic je bila 80 μm in pri petih kapljicah 150 μm. Pokazali smo, da z optimizacijo lastnosti suspenzije in pogojev tiskanja lahko pripravimo tridimenzionalne strukture brez defektov in z definirano geometrijo.

Priloge

Citiraj to delo