REPOZITORIJ > NAJNOVEJŠE

Najnovejša akademska dela

Tehnike gradnje značilk pri analizi časovnih vrst in enokriterijski optimizaciji

Avtor(ji): Gašper Petelin (Avtor), Gregor Papa (Mentor)

Leto: 2025

Tip: Doktorska disertacija

Gradnja značilk, ki vključuje tako ročno zasnovo s strani domenskih strokovnjakov kot tudi avtomatizirano učenje uporabnih predstavitev podatkov, je ključen vidik strojnega učenja. Glavni cilj je pretvoriti surove podatke v obliko, ki jo lahko učinkoviteje izkoristimo s pristopi strojnega učenja. Čeprav je gradnja značilk dobro raziskana na področjih kot sta …

Luščenje in poravnava terminologije za prevajalsko industrijo

Avtor(ji): Andraž Repar (Avtor), Senja Pollak (Mentor)

Leto: 2025

Tip: Doktorska disertacija

Ta doktorska disertacija obravnava luščenje in poravnavo terminologije v prevajalski industriji. Osredotoča se na tri ključne primere rabe, kjer te tehnike koristijo prevajalcem in prevajalskim podjetjem: generiranje glosarjev za posamezne naročnike iz velikih paralelnih korpusov (tj. prevajalskih baz), gradnjo terminoloških virov iz primerljivih korpusov in prepoznavanje relevantnih domenskih terminov v …

Razložljive tehnike strojnega učenja v znanostih o življenju

Avtor(ji): Martin Marzidovšek (Avtor), Vid Podpečan (Mentor), Patricija Mozetič (Somentor)

Leto: 2024

Tip: Doktorska disertacija

Ekološke, kmetijske in biološke discipline se soočajo z vse večjimi izzivi, kot so izguba biotske raznovrstnosti, motnje v prehranjevalnih verigah in podnebne spremembe, zato postaja uporaba strojnega učenja za obdelavo kompleksnih in heterogenih podatkov vse bolj pomembna. Disertacija raziskuje potencial strojnega učenja v kombinaciji z razlagalnimi pristopi za izboljšanje raziskav …

Predprocesiranje heterogenih tokov podatkov za aplikacije v internetu stvari

Avtor(ji): Klemen Kenda (Avtor), Dunja Mladenić (Mentor)

Leto: 2024

Tip: Doktorska disertacija

S hitrim razvojem senzorskih tehnologij, še posebej v okviru interneta stvari (IoT), smo vstopili v obdobje, ki ga zaznamujejo velike količine podatkov, ki so na voljo v realnem času. S tem so nastale potrebe po novih metodah obdelave podatkov, ki omogočajo prehod od tradicionalne paketne (batch) analize do uporabe metod …

Odkrivanje enačb z verjetnostnimi gramatikami

Avtor(ji): Jure Brence (Avtor), Sašo Džeroski (Mentor), Ljupčo Todorovski (Somentor)

Leto: 2024

Tip: Doktorska disertacija

V disertaciji predstavljamo nove metode za odkrivanje enačb (ang. equation discovery, ED), ki temeljijo na uporabi verjetnostnih gramatik. ED in simbolna regresija obravnavata problem iskanja simbolnega matematičnega modela, ki najbolje opisuje izmerjene podatke. Modeli so lahko različnih oblik, od preproste algebrajske enačbe do kompleksnega sistema diferencialnih enačb. Tradicionalno znanstveniki enačbe …

Identifikacija lastnosti notranjega radijskega okolja na podlagi informacij o stanju kanala z uporabo pristopov strojnega učenja

Avtor(ji): Teodora Kocevska (Avtor), Andrej Hrovat (Mentor), Aleksandra Rashkovska Koceva (Somentor)

Leto: 2023

Tip: Doktorska disertacija

Opis in označba notranjega radijskega okolja (RE) je predpogoj za napredek pri načrtovanju in optimizaciji brezžičnih omrežij naslednje generacije v notranjih okoljih ter za izgradnjo digitalnega dvojčka stavbe. Potreba po celoviti in natančni oceni in označbi notranjega RE bo še posebej očitna v prihodnjem hiper-povezanem mešanem realno-virtualnem svetu, kjer bodo …

Identifikacija delno polarnih organskih onesnaževal z uporabo plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo in strojnim učenjem

Avtor(ji): Milka Ljoncheva (Avtor), Tina Kosjek (Mentor), Sašo Džeroski (Somentor)

Leto: 2022

Tip: Doktorska disertacija

Onesnažila, ki vzbujajo nastajajočo zaskrbljenost (CEC), so tipične organske spojine naravnega ali sintetičnega izvora ter produkti njihove razgradnje in pretvorbe (TP) s potencialno škodljivimi učinki na človeka, bioto in okolje. Te spojine so izjemno pomemben del eko-ekspozoma (EE). Njihova identifikacija in kvantifikacija ter raziskovanje njihovega okoljskega obnašanja bistveno večajo naše …

Učinkovito nevro-simbolno strojno učenje

Avtor(ji): Blaž Škrlj (Avtor), Nada Lavrač (Mentor)

Leto: 2022

Tip: Doktorska disertacija

Obujeno področje globokega učenja je v zadnjem desetletju ponudilo pristope, ki postajajo ključni sestavni deli sodobnih inteligentnih sistemov. Poleg učinkovitosti je za te metode značilna tudi njihova sposobnost procesiranja večjih količin podatkov (skaliranje). Glavni pomanjkljivosti globokega učenja sta neinterpretabilnost ter nezmožnost direktne izrabe uporabnega simbolnega predznanja. Veja strojnega učenja, ki …

Upoštevanje avtokorelacije v napovednih modelih

Avtor(ji): Daniela Stojanova (Avtor), Sašo Džeroski (Mentor)

Leto: 2012

Tip: Doktorska disertacija

Večina metod za podatkovno rudarjenje, strojno učenje in statistično analizo podatkov temelji na predpostavki, da so podatki neodvisni in enako porazdeljeni (ang. independent and identically distributed – i.i.d.). To pomeni, da morajo biti učni primeri med seboj neodvisni ter imeti enako verjetnostno porazdelitev. Vendar so primeri, ko podatki niso i.i.d., …

Strojno razčlenjevanje besedila z iskanjem stavkov in naštevanj

Avtor(ji): Domen Marinčič (Avtor), Matjaž Gams (Mentor), Tomaž Šef (Somentor)

Leto: 2008

Tip: Doktorska disertacija

Skladenjsko razčlenjevanje na področju jezikovnih tehnologij predstavlja enega od vmesnih korakov analize besedila v aplikacijah, kot so strojno prevajanje, luščenje informacij, odgovarjanje na vprašanja itd. Za opis strukture povedi se pogosto uporablja skladenjska drevesa. Posebna vrsta skladenjskega razčenjevanja je odvisnostno razčlenjevanje. Razčlenjevalniki iz besedila zgradijo drevesa. Pri podatkovno orientiranem razčlenjevanju …