Najnovejša akademska dela
Določanje izvora Pb v PM10 iz Zgornje Mežiške doline z uporabo naprednih analiznih tehnik
Poznavanje onesnaženja na območjih rudnikov in talilnic, ter ocena ravni onesnaženosti na različnih lokacijah pogosto nista dovolj za zanesljivo določitev izvora svinca (Pb) in prispevka posameznih virov k onesnaženju. Tako se izotopi Pb že dolgo uporabljajo kot »prstni odtisi« za določanje vira Pb v okoljskih vzorcih, saj fizikalno-kemijski procesi ne …
Izotopska sestava stroncija: vpogled v geološke in okoljske vplive na študije porekla mlečnih izdelkov in lesa
Namen doktorske disertacije je bil raziskati učinkovitost uporabe izotopske sestave stroncija (Sr) v kombinaciji z večelementno sestavo kot orodja za geografsko diskriminacijo različnih vzorcev naravnega izvora. Osredotočili smo se na dva projekta, in sicer sledenje porekla sira in mleka z otoka Naksos v Grčiji (Projekt 1) in lesa iz vzhodnih …
Izotopsko sledenje vode od vira do pipe
Hitro naraščanje prebivalstva in povečano povpraševanje po vodi močno obremenjujeta količino in kakovost lokalnih vodnih virov. Podnebne spremembe dodatno obremenjujejo vodno bilanco, vplivajo na napajanje vodonosnikov in prispevajo k onesnaževanju ter degradaciji vodnih virov. Za reševanje teh izzivov so potrebne strategije upravljanja vodnih virov, ki izboljšujejo tako kakovost kot tudi …
Uporaba stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov za sledenje izvoru hrane
Ta disertacija obravnava dve glavni temi. Prva tema se osredotoča na potencial analize izotopov stroncija (Sr) za karakterizacijo mleka in tartufov kot izbrani dobrini, tradicionalno pomembni za Slovenijo. Prvič je uporabljeno razmerje 87Sr/86Sr za določanje porekla kravjega mleka in tartufov, ki izvirajo iz različnih regij Slovenije. Prejšnje študije so vključevale …
Sledenje živega srebra na širšem območju Idrije z uporabo stabilnih izotopov
Živo srebro je toksičen element, ki se zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti širi po okolju, zato ga najdemo v različnih ekosistemih, vključno z vodo, zrakom, zemljo in biološkimi sistemi. Naravni krogotok živega srebra se začne pod zemeljsko skorjo, kjer se dviga na površje in sprošča v zrak prek vulkanske aktivnosti. Svoj …